Hvaležnost

Zastanem za trenutek in pomislim. Gledam vse ljudi, ki so okoli mene, ki so ali so bili del mojega življenja, potniki in mimoidoči, ki so pustili sled, ko sem jih spoznala. Pomislim. V kakšnem svetu živim? Sama vidim zadnje čase le neko gosto meglo. Ljudi, ki živijo v času, kjer so po večini pomembne le materialne stvari. Stvari, ki naj bi jih naredile srečne so predvsem tiste, ki jih lahko kupijo. Vidim ljudi, ki živijo v prepričanju, da le to da napredujejo zanje pomeni nekaj več, ne glede na posledice, ki jih lahko nanesejo s tem, ko ne gledajo na ljudi poleg sebe. Jih teptajo. Zastanem in pomislim. Smo res pozabili oziroma vzeli za samoumevno tisto kar nas res lahko osreči? Smo pozabili na hvaležnost za male stvari v življenju oziroma jih niti ne vidimo do trenutka, ko nam ravno ta del manjka? Ko smo zdravi, je seveda vse v redu, pa pomislimo na to le takrat, ko zbolimo? Ko se dobro razumemo z ljudmi, seveda pomislimo le takrat, ko se prepiramo in opravljamo kako zelo je nekdo "slab" ne pogledamo pa širše slike in sebe? Pogledamo družino, v času prepira in pomislimo na to kako zelo smo lahko srečni, da jih imamo? Pomislimo na ljubezen tisto pravo, samo takrat ko smo sami, ne cenimo pa je takrat, ko jo imamo, pa naj bo to prijateljska ljubezen ali pa partnerjeva? Sama bi lahko naštevala še nekaj časa stvari, na katere pomislimo le ko nam nekaj manjka. Vzamimo si trenutek, ko je vse v redu in pomislimo, kako zelo smo lahko hvaležni za stvari, ki nam jih zivljenje nudi. Vedno poudarjam, da svojega življenja ne želim primerjati z življenjem nekoga, ki ima nekaj manj kot imam jaz, ampak želim gledati s svojega zornega kota. Kako zelo sem lahko hvaležna za streho nad glavo, ki mi je zagotovljena. Za starša, ki z besedami ne morem opisati, kako zelo me podpirata in puščata svobodo, da zaživim svoje življenje, prav tako pa mi ponujata občutek varnosti in ljubezni. Hvaležna sem za vse tiste tesne prijatelje, ki jih imam, ker vsakodnevno občutim ljubezen in pripadnost, ker se počutim da imam nekoga, h kateremu se lahko obrnem v katerem koli obdobju, ki ga preživljam in ob katerkoli uri, pa to ne bo problem. Kako zelo sem hvaležna za zdravje oh, da lahko počnem stvari, ki me naredijo srečno. Kako zelo pomembno je, da stvari ne jemljemo samoumevno samo zato, ker so enostavno "tukaj". Sama se vsakodnevno zahvalim, za vse stvari, za katere sem lahko iskreno srečna tudi, če življenje ni ravno popolno. Poskusite tudi sami. Vsak dan se zahvalite za stvari, zaradi katerih je vaše življenje lepše, boljše, stvari zaradi katerih je vaše srce srečnejše in videli boste spremembo v sebi in drugih. Cenite to kar imate, dokler to imate, in poskušajte čim manj jemati stvari za samoumevno takrat, ko so vam na voljo! Premalokrat dojamemo kako zelo je nekaj v življenju pomembno, dokler se osredotočamo samo na stvari, ki naj bi nam manjkale. Zato hvala vsakemu, ki je oziroma je bil del mojega življenja in hvala vesolju, za vse kar imam! Hvala.
- M